Cene električne energije so vse bolj nepredvidljive, omrežje pa postaja vse bolj obremenjeno. Mnogi lastniki hiš se soočajo z vprašanjem, kako zagotoviti zanesljiv in dolgoročno ugoden vir elektrike – ne le za danes, ampak tudi za prihodnost. Hranilnik energije je pri tem ključen, saj omogoča shranjevanje presežne energije in njeno uporabo takrat, ko je najbolj potrebna.
Odvisnost od javnega omrežja pomeni, da so gospodinjstva izpostavljena dvigom cen, izpadom elektrike in vedno večjim okoljskim obremenitvam. Poleg tega klasične sončne elektrarne brez hranilnika proizvajajo energijo, ko je doma največkrat ne potrebujemo – čez dan. Energija, ki bi jo lahko uporabili zvečer ali ponoči, se zato vrača v omrežje, kar zmanjšuje prihranek in učinkovitost naložbe.
Kombinacija sončne elektrarne in hranilnika energije predstavlja odgovor na te izzive – omogoča popolno izrabo proizvedene energije, večjo neodvisnost in dolgoročne finančne prihranke.
V tem članku boste izvedeli, zakaj je ta kombinacija prihodnost samooskrbe, kako deluje in kako lahko tudi vi stopite korak naprej z rešitvami Moj pametni dom.
Zakaj se vedno več ljudi odloča za samooskrbo z elektriko?
V zadnjih letih se zanimanje za samooskrbo z električno energijo v Sloveniji izjemno povečuje. Po podatkih Agencije za energijo je bilo leta 2018 v Sloveniji le približno 2.000 samooskrbnih gospodinjstev, do konca 2024 pa je ta številka narasla na več kot 28.000. To pomeni povečanje za več kot 1300 % v šestih letih.
Glavni razlogi za takšen porast so:
- dvig cen elektrike – v zadnjih petih letih se je povprečna cena električne energije za gospodinjstva povečala za približno 45 %,
- višja energetska neodvisnost – uporabniki z lastno sončno elektrarno zmanjšajo odvisnost od nihanja cen in motenj v omrežju,
- državne subvencije – Eko sklad trenutno povrne do 25 % vrednosti naložbe v sončno elektrarno in hranilnik energije,
- znižanje cen opreme – cena sončnih panelov se je od leta 2010 zmanjšala za skoraj 80 %,
- okoljska ozaveščenost – povprečna domača elektrarna z močjo 10 kW letno zmanjša izpuste CO₂ za več kot 6 ton, kar je enako kot bi posadili 300 dreves.
Po napovedih energetskih analitikov bo do leta 2030 v Sloveniji več kot 70.000 gospodinjstev z lastno sončno elektrarno, kar pomeni, da bo skoraj vsako peto gospodinjstvo delno energetsko samozadostno.
Kakšno vlogo imajo hranilniki energije pri sodobnih sončnih elektrarnah?
Hranilniki energije so ključni element sodobnih sončnih elektrarn, saj omogočajo, da energija, proizvedena čez dan, ne gre v nič, ampak se shrani za kasnejšo uporabo. Brez hranilnika je delovanje elektrarne omejeno na trenutno porabo, z njim pa postane sistem pametnejši, učinkovitejši in bolj neodvisen.
Leta 2024 je bilo po podatkih trga v Sloveniji vgrajenih že več kot 4.000 hranilnikov energije, kar je štirikrat več kot leto prej. Povprečna kapaciteta gospodinjskega hranilnika znaša med 8 in 12 kWh, kar zadostuje za večerni in nočni del porabe povprečne hiše.
Zaradi upada cen litij-ionskih baterij (več kot 60 % cenejše kot pred petimi leti) in povečane učinkovitosti se pričakuje, da bo do 2030 skoraj vsaka nova sončna elektrarna v Sloveniji vgrajena skupaj s hranilnikom.
Kako hranilnik energije izboljša izkoristek sončne elektrarne?
Hranilnik shrani odvečno energijo, proizvedeno čez dan, in jo sprosti, ko sonce zaide. Tako se delež lastne porabe poveča s približno 30 % na več kot 80 %, kar pomeni, da večina proizvedene energije ostane v gospodinjstvu.
Kako prispeva k stabilnosti električnega omrežja?
Z lokalnim shranjevanjem energije se zmanjšajo konične obremenitve omrežja, kar izboljša stabilnost in zmanjša tveganje izpadov. To postaja ključno pri širjenju električnih vozil in pametnih naprav, ki povečujejo porabo elektrike.
Kako hranilnik poveča energetsko neodvisnost gospodinjstva?
Z lastnim virom energije in hranilnikom je gospodinjstvo pripravljeno tudi na izpade elektrike. V primeru motenj v omrežju hranilnik omogoča delovanje ključnih porabnikov (hladilnik, razsvetljava, komunikacija) več ur ali celo dni – odvisno od velikosti sistema.
Kdaj je smiselno investirati v hranilnik energije?
Investicija v hranilnik energije ni primerna za vsak dom ob vsakem času — gre za premišljeno odločitev, ki temelji na povsem konkretnih pogojih. Poglejmo, kdaj je dodajanje hranilnika smiselno ter kateri dejavniki naj vas pri tem vodijo.
Ključni kriteriji za Investicijo
- Če že imate ali načrtujete sisteme sončna elektrarna in želite izkoristiti čim več lastne proizvedene energije (self-consumption), potem hranilnik bistveno poveča izkoristek — namesto, da presežek pošiljate v omrežje, ga shranite za večerni ali nočni čas.
- Če je vaš elektro-tarif strukturiran tako, da v času “pik” (visoke cene) plačujete znatno več ali imate različne urne cene porabe (time-of-use), hranilnik omogoča, da energijo iz nizke tarife uporabiš takrat, ko je tarifa visoka.
- Če prebivate na območju z neugodnim omrežjem, kjer so izpadi večkrat ali so cene električne energije visoke — hranilnik pomeni zaščito pred motnjami in stroški.
- Če so subvencije in spodbude na voljo (v Sloveniji ali regiji) — če država omogoča delno povračilo naložbe ali davčne olajšave, je investicija še bolj smiselna.
- Če se cena naprave (hranilnika) in montaže že niha navzdol — dokumentirano je, da stroški baterijskih sistemov hitro padajo. Na primer, eden od virov pravi:
Zakaj je torej pravi čas za vas?
Če se najdete v eni ali več zgornjih točk, potem je skoraj zagotovo smiselno razmisliti o integraciji hranilnika energije v sklopu vaše sončne elektrarne — kot del celovite rešitve, ki jo ponuja tudi blagovna znamka Moj pametni dom. Več o tem, kako izbrati pravo sončno elektrarno za samooskrbo, si lahko preberete na našem članku, v katerem govorimo o tem, kako pravilno načrtovati in izbrati sončno elektrarno za učinkovito samooskrbo doma.
Kdaj morda ni še najbolj smiselno?
- Če vaša elektrarna proizvaja zelo malo presežne energije ali če jo praktično vso takoj porabite — hranilnik ima manjši učinek.
- Če so investicijski stroški še zelo visoki in subvencije niso na voljo.
- Če uživate izredno nizke tarife električne energije ali imate sistem, kjer je odkup presežka zelo ugoden — v tem primeru je morda bolje počakati na nadaljnji padec cen tehnologije.
Mnenje strokovnjakov
“Shranjevanje energije v bateriji vam omogoča, da izkoristite poceni energijo, ki je bila že proizvedena in shranjena, kar zagotavlja, da vaše stroške ohranite nizke in da mesečni račun ne niha.” — Ministrstvo za energijo ZDA (2021)1
Koliko stane sončna elektrarna z baterijskim hranilnikom?
Investicija v sistem, ki vključuje tako sončno elektrarno kot hranilnik energije, je za mnoge domačije vse bolj smiselna — a višja začetna cena pomeni, da je pri izračunu izplačilnosti potrebno biti dobro informiran. Blagovna znamka Moj pametni dom ponuja tudi celovito ponudbo sončnih elektrarn, ki vključuje tako montažo kot svetovanje pri izbiri optimalne rešitve. V nadaljevanju podajamo okvirne stroške in praktičen primer, da boste lažje ocenili, kaj pomeni tak sistem v resničnosti.
Okvirni stroški v Sloveniji
- Povprečni stroški za baterijsko hranilnikovo rešitev v Sloveniji znašajo ≈ 300–400 €/kWh nameščene kapacitete.
- Za sisteme, kjer je baterija vgrajena skupaj s sončno elektrarno, so subvencije za gospodinjstva višje — v okviru razpisa Eko Sklad za sisteme z baterijo je možno pridobiti do 500 €/kWh kapacitete hranilnika.
- Za klasično sončno elektrarno (brez ali s minimalno baterijo) so stroški manjši, a brez hranilnika je izkoriščenost proizvedene energije nižja → manjši prihranek in daljši čas vračila.
Praktičen primer (gospodinjstvo)
Predpostavimo hišo z letno porabo električne energije približno 4.000 kWh – kar je povprečna velikost za slovensko hišo. Sistem načrtujemo takole:
- Sončna elektrarna: moč ~ 6 kW p (to sicer od velikosti hiše, strešne površine, naklona in izpostavljenosti)
- Hranilnik energije: kapaciteta ~ 10 kWh (kar omogoča zajem presežne energije čez dan in porabo zvečer oziroma ponoči)
Predvideni stroški:
- Sončna elektrarna (vključno z montažo, invertersko opremo, priključkom): recimo ~ 8.000–10.000 €
- Hranilnik 10 kWh × 300-400 €/kWh → ~ 3.000–4.000 €
Torej skupna naložba: približno 11.000–14.000 € pred subvencijo.
Z upoštevanjem subvencije:
Če je subvencija npr. do 500 €/kWh za hranilnik (10 kWh × 500 € = 5.000 €), potem se neto strošek zniža na približno 6.000–9.000 € za domač sistem – seveda odvisno od drugih pogojev in izvedbe.
Kaj to pomeni v praksi?
- Zaradi hranilnika lahko večji delež proizvedene energije uporabite sami (namesto da jo oddate v omrežje), kar poveča prihranek.
- Če je vaše plačevanje elektrike visoko (npr. visoka tarifa v popoldanskem času) ali imate omejitve pri vklopu večjih porabnikov, se vračilo investicije hitreje približa 6–8 let (v nekaterih primerih pa tudi manj).
- Sistem pa prinaša tudi dodatno korist v smislu neodvisnosti, možnosti ob motnjah v omrežju in dolgoročnih stabilnejših stroškov elektrike.
Primerjava rešitev: s hranilnikom in brez hranilnika
| Rešitev | Začetni strošek | Izkoristek proizvedene energije | Prednosti | Slabosti |
|---|---|---|---|---|
| Sončna elektrarna samo | Nižji strošek | Nižji (večji delež gre v omrežje) | Najmanjša začetna investicija | Manjša samopreskrba, večja odvisnost od omrežja |
| Sončna elektrarna + hranilnik | Višji strošek | Višji (večja lastna poraba) | Večja neodvisnost, boljši izkoristek | Večja začetna investicija |
Na primer: če sistem brez hranilnika stane ~ 9.000 €, z hranilnikom pa ~ 13.000 €, je potrebno oceniti, ali dodatnih ~ 4.000 € pomeni dovolj višji prihranek in dodano vrednost (dobro razmisliti o življenjski dobi baterije, morebitnih servisih, garanciji).
Naše mnenje
Kombinacija sončne elektrarne in hranilnika energije predstavlja smiselno in dolgoročno rešitev za vse, ki želijo zmanjšati odvisnost od javnega omrežja, znižati stroške elektrike in prispevati k bolj zeleni prihodnosti. Čeprav je začetna investicija višja, prinaša hranilnik jasno dodano vrednost v obliki večjega izkoristka proizvedene energije, višje energetske neodvisnosti in zaščite pred izpadi. Za tiste, ki želijo resnično izkoristiti potencial sončne energije in si zagotoviti stabilno in trajnostno oskrbo, je to danes eden izmed najboljših korakov k pametnemu in samooskrbnemu domu.
Pogosta vprašanja
1. Ali se mi splača investirati v hranilnik energije?
Da, če želite povečati samooskrbo, znižati stroške elektrike in izkoristiti subvencije. Shranjena energija čez dan se uporabi zvečer ali ponoči, kar povečuje vaš delež lastne porabe.
2. Kako dolgo bo hranilnik energije deloval?
Večina sodobnih hranilnikov, kot sta Tesla Powerwall in LG Chem RESU, ima življenjsko dobo približno 25 let, kar pomeni okoli 10.000 polnilnih ciklov. To je običajno dovolj za celotno življenjsko dobo vaše sončne elektrarne.
3. Kakšne so subvencije za hranilnike energije v Sloveniji?
Trenutno je na voljo subvencija v višini 275 € na kWh kapacitete hranilnika, vendar ne več kot 40 % upravičenih stroškov naložbe. Vloga za subvencijo se odda po zaključku investicije.
