Pisarniški prostori in proizvodni prostori slovenskega traktorja

Kot smo sicer napisali že v prispevku Glavne stvari, ki niso funkcionirale pri razvoju prvega slovenskega traktorja, je bilo pri tem projektu, preprosto preveč ljudi v začetku v režiji, upravi in pisarnah, premalo pa v proizvodnji in pri dejanski montaži sestavnih delov za traktor.

Pisarne in upravni prostor proizvodnje traktorja so bile od montažno proizvodnih prostorov ločene. Oba direktorja sta imela svojo pisarno, ob tem pa so pisarniške prostore imele še tajniška služba, nabavna služba, komerciala, razvoj, vodja prodaje in dodatne prostore je bilo treba imeti še za računalniške serverje in strežnike.

Vsi pisarniški prostori so bili sicer opremljeni z garderobnimi in pisarniškimi omarami, ki jih je pustila v pisarnah že prejšnja dejavnost, ki je delovala v teh prostorih. Ob tem pa je treba povedati, da je bil dodaten pisarniški prostor namenjen še kot konferenčna soba.

Če opišemo posamezne pisarniške prostore in pisarne v katerih je delovala uprava in režija za slovenski traktor, je to zgledalo tako:

  • nabavna služba, ki je skrbela za nabavo materialov in popis vsega z dobavitelji je imela štiri (tudi 5) ljudi, skupno pisarniško mizo vseokrog pa pisarniške in garderobne omare
Pisarniški prostori in proizvodni prostori slovenskega traktorja

Garderobne omare podobne takšnim, ki so bile v pisarniških prostorih slovenskega traktorja

  • prodajna služba je štartala z dvema oz. tremi prodajniki in bila v svoji pisarni. Tudi tu so bila delovna mesta sicer med seboj ločena, ampak ob isti pisarniški mizi in vse okrog nje velike vgradne in druge pisarniške ter garderobne omare
  • direktor prodaje je imel svojo pisarno, prav tako z velikimi omarami in eno pisarniško mizo ter izhodom do tajništva ter izhodom na skupen hodnik upravnih prostorov
  • direktor nabave je imel svojo pisarno, sicer z malo manjšo mizo in tudi precej garderobnimi in pisarniškimi omarami
  • vodja prodaje je od vseh treh imel najmanjšo pisarno s pisarniško mizo in pisarniškim pohištvom
  • v razvoju so delali štirje in tudi pet ljudi. Ti so imeli prostore med seboj povezane v isti pisarni, vsak pa za svojo pisalno mizo in s svojimi pisarniškimi omarami.
  • konferenčna soba je bila namenjena za cca. 12 ljudi, je pa služila tudi za skupne prireditve, službene proslave rojstnih dni, sprejem tujih zastopnikov, ki so se zanimali za prodajo traktorja v njihovih državah in tako naprej

V začetku je družba Limb celo posnela video s katerim so prikazali delovanje slovenskega traktorja. Ta video si lahko ogledate spodaj:

Proizvodnja je imela svoje prostore v hali. V proizvodnji je delalo različno število ljudi, na začetku celo na izmene. Redko so bile organizirane celo nočne izmene, sicer pa je res zelo podroben članek o tem, predvsem pa o zaključku traktorske slovenske zgodbe, bil objavljen tudi v Večeru. Naročniki elektronske izdaje časopisa Večer si ga lahko preberejo v celoti, ostali pač samo njen začetek zgodbe.

Proizvodnja je imela tudi svoje garderobne omare – tiste klasične, ki so služile za preoblačenje in pospravljanje delovnih oblek, da si jih delavci niso nosili s seboj vedno domov, drugače pa je bila še ena hala namenjena montaži manjših delov, skladiščni prostor pa je bil čisto na začetku hale.

Nekaj od tega lahko vidite tudi na spodnji sliki:

proizvodnja traktorjev

Proizvodni prostori slovenskega traktorja